Ključni trenutki zgodovine STO-ja.
1947 – Italija podpiše Mirovno pogodbo in 16. resolucijo, s katero se ustanovi Svobodno Tržaško Ozemlje;
1954 – Londonski sporazum začasno zaupa civilno administracijo cone A Italiji in cone B Jugoslaviji;
1975 – Italija in Jugoslavija podpišeta Osimski sporazum in določita meje med ozemlji, ki jima ne pipadajo. S tem kršita pariško mirovno pogodbo;
1987 – Ko Italija vpraša za registracijo Osimskega sporazuma na OZN je dokumentu dodana stran 0, kjer je navedeno, da pakt ni veljaven, če krši Mirovno Pogodbo iz leta 1947;
2013 – Še več kot 8.000 ljudi pridruži shodu za STO;
2022 – Kasacijsko sodišče izjavi, da nima pristojnosti, da bi lahko odločilo, čeprav nato apodiktično trdi znane teze nekdanjega rektorja tržaške univerze Cammarata, ki pravijo, da STO “pravno ni nikoli obstajalo in ne obstaja”. Te trditve so italijanski propagandni časopisi na vse načine širili, da bi prepričali ljudi, da je s tem odgovorom sodišče dokončno zaključilo tržaško vprašanje. Vemo pa, da so stvari seveda globoko različne.
Teritorialna obsežnost
Cona A Svobodnega Tržaškega Ozemlja obsega celotni mestni obseg in predmestje do mej z Italijo pri Štivanu in z Republiko Slovenijo pri Gorjanskem in Fernetičih. Meji tudi s cono B, ki je sedaj v stanju administrativne ter vojaške ilegalne okupacije s strani Republike Slovenije in Republike Hrvaške.
