Zaprtje ladjedelnice “S. Marco” iz leta 1966 je nepojmljivo negativno vplivalo na lokalno ekonomijo ter na idustrijsko raven mesta. Vse se je počelo, ko se je italijanska vlada odločila za uvedbo načrta CIPE (it. Commissione Interministeriale per la Programmazione Economica), ki je zavzemalo “racionalizacijo” ladjedelništva, s povezavo združenih ladjedelnic Trsta in Tržiča ter z znatnim zmanjšanjem proizvodne zmogljivosti tržaške ladjedelnice. Po objavi načrta so se delavci uprli ter masovno protestirali, kar je privedlo do velikega protesta 8. oktobra 1966, ki je štel 7000 udeležencev. Iz kronike tistega časa beremo, da je prevladujoči slogan ustvaritev svobodnega ozemlja, tudi prek plebiscita, ki bi s prostim pristaniščem in davčno oprostitvijo rešil problem ladjedelnice in podobne. Protest se je hitro izrodil, tako da je prišlo do premetavanja s policijo, na koncu dneva pa se je štelo čez 400 aretiranih ter 80 ranjenih. Zahtevan je bil tudi poseg policijskih skupin “Celere” iz Padove, poleg orožnikov iz Gorice in Vidma.
Dokumenti, katerih tajnost je v letih 1990 bila preklicana, jasno kažejo na delovanje v tržaškem ozemlju skrivne paravojaške in protikomunistične organizacije GLADIO, pod kontrolo zavezniških sil. Iz dokumentov izhaja t.i. “Operazione Delfino”, ki se je izvršila med Miljami, Trstom in Tržičem med 15. in 24. aprilom 1966. Zanimive informacije izhajajo iz dokumentov nekdanjega italijanskega politika Roberta Cicciomessereja, ki jasno opisujejo splošno nezadovoljstvo mesta, katere vzrok je bila ekonomska dekadenca – politiki, čeprav so navidezno skušali izboljšati situacijo, se niso dejansko kaj dosti zanimali.[1]
Igra je bila sledeča: podžigati nezadovoljstvo, celo z morebitnimi terorističnimi napadi ali z infiltracijo med protestniki, tako da bi se nemiri pripisali komunistom, komunistični partiji Italije (PCI) in posredno tudi Jugoslaviji, ki naj bi protestnike podpirala.[2]
Edina žrtev teh skrivnih bojev med velikimi silami in interesi je bil Trst s svojim razsutim gospodarstvom in družbenopolitično strukturo, prevladujočim družbenim nezadovoljstvom, pa tudi prizorišče hudih notranjih bojev med Tržačani, podvrženi tem igram tujih vladarjev. Trst, kot svoboden in neodvisen, ne bi smel sodelovati v dogajanju, ki je zajelo povojno Italijo, ampak bi moral biti, nasprotno, skoraj »oaza« miru, gospodarske in socialne stabilnosti, nema priča osrednje mitelevropske kulture, ki je nekoč prispevala k temu, da je Trst postal veliko in pomembno mesto.
Note:
[1] Roberto Cicciomessere, poslanec 11. zakonodajne oblasti med letoma 1992 in 1994: “il governo, pur apparentemente dimostrando di interessarsi alla situazione locale economica, sociale e sentimentale, in effetti non concorre in alcun modo al suo risanamento, e si astiene da qualsiasi effettivo e costruttivo intervento”
Vir dokumenta (italijanski jezik): http://www.misteriditalia.it/servizisegreti/gladio/delfino/Gladio(OperazioneDelfino).pdf
[2] Med akcijmi organizacije GLADIO se upošteva tudi:
“eventuali atti di terrorismo da addebitare agli insorti” ; “azioni di disturbo nelle manifestazioni al fine di creare piccoli incidenti atti a stimolare la reazione”
In tudi: “in talune zone dell’Italia settentrionale gruppi di estremisti, guidati e sostenuti dalla Jugoslavia, stanno promuovendo una situazione che all’attenzione degli elementi più sensibili appare contenere tutti i germi di una possibile più vasta situazione di insorgenza”
Vir: Ibidem
Za poglabljanje svetujemo branje članka (v italijanskem jeziku) na sledeči povezavi: LINK