15. septembra se bodo državljani Svobodnega tržaškega ozemlja zopet vrnili na ulice in tako še enkrat izkazali nezadovoljstvo in zagrenjenost škodljive politike, ki jo italijanska začasna uprava izvaja v Trstu.
Geslo protesta bo “Trst, mesto miru”, ker je za mednarodno pravo naše mesto svobodno ozemlje, ki ni dolžno biti na razpolago NATO paktu za podporo kriminalne vojne v Ukrajini.
Proti škodljivi italijanski začasni upravi
Slabosti italijanske začasne civilne uprave Svobodnega tržaškega ozemlja so vsak dan bolj hude in vidne: od nedokončanih javnih del (vzamemo kot primera openski tramvaj in pogrezanje Furlanske ceste, ki že več kot eno leto čaka rešitev), do povsem neuporabnih in nepriljubljenih projektov, kot sta žičnica in premik bolnice Burlo Garofalo na Katinaro. Temu lahko dodamo še vse večje nezanimanje s strani institucij pred legitimnimi dvomi državljanov.
Proti nezakonitemu in apatičnemu stanju, v katerem je prisiljen Trst
Svobodno tržaško ozemlje, ki ga začasno upravlja italijanska vlada, je v bistvu od leta 1954 v delnem ilegalnem stanju, s “tihim dogovorom” med italijansko državo in Združenimi narodi, ki je edina institucija, ki naj bi jamčila naše pravice. Upoštevati je treba, da OZN lahko v vsakem trenutku preveri, če je izvajanje italijanske administracije korektno. To pa se ni še nikoli zgodilo. Treba se je torej zavedati, da se ne bo nihče samostojno aktiviral za spoštovanje mednarodnega prava, če se niti Združeni narodi za to ne zavzemajo. Tako pričakovanje je utopično in “proti zgodovinsko”. Edini, ki se za to lahko konkretno zavzamemo smo mi sami, to se pravi državljani, ki imamo vso pravico, da živimo na svoji zemlji.
Proti Trstu kot bazi NATA
Najbolj aktualen primer italijanskih protizakonitosti je uporaba Trsta – ki je pravno demilitarizirano in nevtralno ozemlje – za pošiljanje orožja ukrajinski vojski (za kar so se zanimali tudi razni ruski blogi in spletni časopisi meseca maja in junija). Poleg tega, da je to popolnoma protizakonito, dokazuje, da velja v politiki zakon najmočnejšega.
Če nas zakoni ne ščitijo imamo pravico (rekli bi: dolžnost), da sami zahtevamo spoštovanje mednarodnega prava.
Za svobodno, suvereno in neodvisno Italijo
Politika je vedno slonela na tem, da je razlikovala državljane in jih uvrščala na osnovi različnih strank. Propaganda je v preteklosti predstavljala podpornike Svobodnega tržaškega ozemlja kot proti-italijansko usmerjene, narodne izdajalce, “agente” komunističnega panslavizma prejšnjega stoletja, ki je, skupaj s fašizmom, neizbrisno zaznamoval naše kraje. Prišel je skrajni čas, da se končno osvobodimo te otopele vsiljene logike. Če resnično hočemo uničiti tiranijo sistema – ki je v zadnjih letih jasno pokazala svoje pravo lice – moramo zapustiti stara obojestranska sovraštva, ki sicer imajo lažno podlago. Mi nismo proti-italijansko usmerjeni; obratno, želeli bi svobodno in suvereno Italijo, neodvisno od atlanticizma. Legalitarni boj za Svobodno tržaško ozemlje je edino orodje s katerim se lahko to uresniči – prav zato so ZDA vedno močno nasprotovale efektivni uporabi le-tega.
Za Trst, mesto miru
Če bi Italija konkretno izvajala člene Mirovne pogodbe, bi lahko pridobila glavno vlogo med državami, ki se v današnji Evropi na robu vojne ponovno borijo za vzpostavitev trajnega miru. To bi predstavljalo hud udarec unipolarnemu atlantskemu redu, ker bi onemogočilo uporabo tržaškega ozemlja, predvsem pa prostega pristanišča, kot vojaško bazo. Prosto pristanišče zagotavlja trgovanje z vsemi državami sveta. Dobesedno izvajanje teh pravic pa bi omejilo delovanje sankcij, ki jih ZDA vsiljujejo državam, ki niso v skladu z unipolarnim redom. Poleg tega pa bi uporaba mednarodnega prostega pristanišča v neki meri zagotovila vzpon držav BRICS-a, ki so v nasprotju z ameriškimi interesi.
Vrnimo se na ulice 15. septembra
15. septembra bo potekal shod, ki se bo začel na Largo Città di Santos (bivša Tripcovich, drugi primer katastrofalne občinske uprave) in se bo zaključil na našem najpomembnejšem trgu – na Velikem trgu.
Odprti smo za sodelovanje z vsemi združenji, politični gibanji, skupini itd., s katerimi delimo iste cilje.