Tržaško prosto luko je ustanovil Karel VI. Habsburški daljnega leta 1719. Prosto luko so potem potrdili raznovrstni cesarji, med katerimi Marija Terezija in Franc Jožef, ki je z raznimi odloki leta 1891 potrdil stanje proste luke tržaškega pristanišča. Leta 1925, pod italijansko upravo, je bilo delovanje prostega pristanišča na novo urejeno. Po drugi svetovni vojni je z 8. členom pariške mirovne pogodbe prosta luka tržaškega pristanišča bila spet zajamčena. 8. člen pogodbe je bil dejansko veljaven le med ameriško-britansko upravo Svobodnega tržaškega ozemlja – to se pravi od 1947 do 1954 – kjer je guverner imel pooblaščanje za upravo prostih con ter za morebitno otvoritev novih. Ob ustanovitvi EU je stanje tržaškega pristanišča bilo spet potrjeno s členom 234.(I)
Pomembno je poudariti dejstvo, da je mirovna pogodba ustanovila prosto luko kot državni organ Svobodnega tržaškega ozemlja, kar pomeni, da je prosta luka neposredno povezana z obstojem Svobodnega ozemlja.
Konkreten primer italijanske špekulacije v območju mednarodnega pristanišča je odlagališče na barkovljanskem nasipu (it. “Terrapieno di Barcola”), ki je delovalo v prvi polovici 80. let in kjer so med drugim odlagali tudi pepel iz mestne sežigalnice. Čeprav je celotno območje še danes nasičeno z dioksinom in drugimi škodljivimi snovmi, so v letih tam namestile sedež številne jadralne družbe.
Poleg tega je v oktobru 2018 občinska uprava na istem terenu otvorila novo parkirišče (poimenovano “Parcheggio misto Bovedo”), ki sloni tako na onesnaženi kot na mednarodni (torej nedržavni) parceli.
Gradbena špekulacija v mednarodnem pristanišču
Decembra 2014 je bil odobren projekt gradbene špekulacije za 1,5 milijarde evra, ki je obsegal uničenje dobre polovice mednarodnega pristanišča za gradbene namene. To je povsem protizakonito, ker italijanska država nima suverenosti nad mednarodnim pristaniščem, uprava tega pa bi morala biti sestavljena iz komisije predstavnikov Svobodnega Tržaškega Ozemlja, ZDA, Francije, Velike Britanije, držav srednje Evrope, bivše Sovjetske zveze in bivše Jugoslavije, vključeno s Slovenijo.(II)
Projekt gradbene špekulacije je bil potem začasno odložen, predvsem zaradi protestov in pritožb, ki so bile predstavljene na mednarodnem nivoju.
Projekt žičnice
V prvi polovici 2021 je italijanska lokalna politika predstavila nov projekt, ki bi ji dobesedno odprl vrata za nadaljnjo špekulacijo ter popolno ukinitev mednarodnega pristanišča: projekt žičnice, ki naj bi peljala od Opčin do notranjosti pristanišča. Poleg tega, da je projekt seveda zelo vpliven na okolje (vključuje namreč podiranje več kot 1500 dreves) je tudi popolnoma odveč, ker ni nikakršnega tehtnega ali uporabnega razloga, ki bi upravičil projekt. Obratno, tudi iz turističnega vidika je žičnica v bistvu nepomembna.
Trst je v svetu poznan zaradi drugih zgodovinskih značilnosti, med katerimi štejemo openski tramvaj, ki miruje od poletja 2016.
Skoraj celota prebivalstva nasprotuje projektu (ustanovili so tudi komitat proti žičnici), predvsem pripadniki slovenske manjšine, ki bi se znašli z žičnico, ki bi dobesedno peljala nad lastnimi strehi. Italijanska lokalna politika je povsem neobčutljiva na legitimne zahteve prebivalstva ter sebično nadaljuje s projektom uničevanja mednarodnega pristanišča, ki jim verjetno zagotavlja visoke osebne dobičke.
Spet ponovimo, da je projekt žičnice le prvi korak gradbene špekulacije znotraj pristanišča, ki je območje, ki italijanski državi ne pripada.
Pravni postopki za obrambo mednarodnega prostega pristanišča
V preteklih letih so razne skupine sprožile številne pravne postopke za obrambo statusa prostega pristanišča na mednarodnem nivoju.
- Septembra 2014 (v pričakovanju začetka gradbenih projektov znotraj pristanišča) je Gibanje svobodni Trst predstavilo na Dunaju pravno opozorilo, ki je bilo poslano italijanski vladi, varnostnemu svetu ZN ter državam, ki imajo interese nad tržaškim pristaniščem.(III) V opozorilu se je med drugim vprašala popolna uveljavitev členov 1-20 8. priponke pariške mirovne pogodbe.
- 24. junija 2015 so razni predstavniki nevladne organizacije Triest-NGO predstavili v sklopu 29th regular session of the Human Rights Council ZN pravno situacijo tržaškega pristanišča.(V)
Zaradi teh in drugih postopkov je julija 2017 italijanska vlada v uradnem listu dokončno priznala, da izvaja začasno upravo Svobodnega tržaškega ozemlja in mednarodnega pristanišča.(IV)
- Januarja 2020 je I.P.R.-F.T.T. tožila italijansko vlado, nekatera ministrstva in druge organe, vključeno s pristaniško upravo in občino Trst, zaradi kršitve pravnega in davčnega statusa Svobodnega tržaškega ozemlja in njegove mednarodne proste luke.(VI)
30. decembra 2022 je italijanska vlada uradno prepoznala brezcarinski status tržaškega pristanišča. (VII) To naj bi v teoriji onemogočilo žičnico in podobne projekte, čeprav občina zgleda vztrajati.
Zakaj je treba braniti mednarodno pristanišče
Tržaško pristanišče, ki je mednarodno in neobdavčeno ter odprto za izmenjavo vseh vrst blaga, je na voljo za prosto uporabo vsem državam sveta. Pristanišče je gospodarsko srce Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ne more obstajati brez njega Vse to ne more biti prepuščeno na milost in nemilost italijanski mafijski politiki, saj bi taka zgoraj opisana špekulacija škodila ne le gospodarski celovitosti Trsta, ampak posledično drugim državam, ker bi jim tak onemogočili uporabo pristanišča.
Vsega tega ni mogoče pasivno sprejemati, ker se tukaj odloča prihodnost Trsta.
OPOMBE
(I) V italijanskem jeziku:
Articolo 234 (oggi Articolo 351 – ex articolo 307 del TCE):
” Le disposizioni dei trattati non pregiudicano i diritti e gli obblighi derivanti da convenzioni concluse, anteriormente al 1 o gennaio 1958 o, per gli Stati aderenti, anteriormente alla data della loro adesione, tra uno o più Stati membri da una parte e uno o più Stati terzi dall’altra. Nella misura in cui tali convenzioni sono incompatibili coi trattati, lo Stato o gli Stati membri interessati ricorrono a tutti i mezzi atti ad eliminare le incompatibilità constatate. Ove occorra, gli Stati membri si forniranno reciproca assistenza per raggiungere tale scopo, assumendo eventualmente una comune linea di condotta. Nell’applicazione delle convenzioni di cui al primo comma, gli Stati membri tengono conto del fatto che i vantaggi consentiti nei trattati da ciascuno degli Stati membri costituiscono parte integrante dell’instaurazione dell’Unione e sono, per ciò stesso, indissolubilmente connessi alla creazione di istituzioni comuni, all’attribuzione di competenze a favore di queste ultime e alla concessione degli stessi vantaggi da parte di tutti gli altri Stati membri. “
(II) Glej brošuro: https://triestelibera.one/onewebmedia/FTT-TLT-STO.pdf
(III) Glej spletno stran GST (v italijanskem jeziku): https://blog.triestelibera.one/porto-franco-internazionale-di-trieste/i-documenti-di-vienna/
(IV) Glej članek “Il Corriere di Trieste”:
(V) Glej (v italijanskem jeziku): https://www.triest-ngo.org/it/ginevra-onu-verso-il-riconoscimento-del-territorio-libero-di-trieste/
Glej (v angleškem jeziku): http://www.triest-ngo.org/wp-content/uploads/2015-port-inquiry-1-definitive.pdf
(VI) Za pravomočnost se še čaka. Za dosedanji razvoj (v italijanskem jeziku) glej:
(VII) Il Piccolo, 30.12.2022